Gradbeni nadzor je postopek v okviru katerega se izvaja nadzor gradbenih del, gre za strokovno spremljanje izvajanja gradbenega procesa od zakoličbe objekta do pridobitve uporabnega dovoljenja. To praviloma vključuje nadzor gradbenih del, pregled kakovosti materialov in ustreznosti gradbenih načrtov ali specifikacij ter preverjanje skladnosti gradnje s predpisi.

Gradbeni nadzor lahko izvaja pooblaščeni inženir gradbeništva, ki ga izbere investitor. Nadzor gradbenih del se mora izvajati pod budnim očesom kvalificiranega strokovnjaka, ki ima znanje in izkušnje s področja gradbeništva. Gradbeni nadzor lahko izvaja le neodvisni strokovnjak, ki ima ustrezno izobrazbo in znanje s področja gradbeništva ter je registriran pri Inženirski zbornici Slovenije ali pri Zbornici za arhitekturo in inženirstvo Slovenije.

Gradbeni nadzor se vrši s ciljem zagotoviti gradnjo skladno s predpisi in standardi ter načrti in specifikacijami. Gradbeni nadzornik spremlja gradbene delavce, nadzira kakovost materialov in izdaja dovoljenja za gradnjo po fazah. Gradbeni nadzor je relevanten za zagotavljanje strokovne izvedbe gradbenega procesa v skladu s predpisi in standardi, ki veljajo za gradbeništvo. Gradbeni nadzor je obvezen za zagotavljanje kakovosti in varnosti gradnje objektov ter za varstvo okolja in zdravja ljudi.

V Sloveniji je gradbeni nadzor obvezen pri gradnji vseh objektov, razen za objekte, za katere je s predpisi določeno drugače. Gradbeni nadzor se izvaja v skladu z načrti, ki so pridobljeni na upravni enoti ali pri pristojni občini ter v skladu z gradbenim dovoljenjem. V Sloveniji je gradbeni nadzor urejen v Gradbenem zakonu, Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti ter Pravilnik o gradbenem nadzoru. Gradbeni zakon ureja področje gradnje in gradbeništva ter določa pravila za izvajanje gradbenega nadzora. Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti pa ureja področje arhitekturne in inženirske dejavnosti ter določa pogoje za opravljanje gradbenega nadzora.

Vodja nadzora lahko ustavi gradnjo, če se kršitve kljub opozorilu nadaljujejo ali če napake, nastale kot posledica kršitev, niso pravočasno odpravljene. Če vodja nadzora med izvajanjem gradnje ugotovi, da se gradnja izvaja brez gradbenega dovoljenja, da ni prijavljen začetek gradnje, da gre za neskladje, ki presega zakonita dopustna odstopanja, da gre za neskladje z gradbenimi predpisi ali da vgrajeni gradbeni in drugi proizvodi, inštalacije, tehnološke naprave in oprema ter izvedeni postopki niso dokazani z ustreznimi dokumenti in da izvajalec ne izpolnjuje pogojev, določenih s tem zakonom, o tem takoj obvesti investitorja in izvajalca ter ugotovitve in predloge, kako stanje popraviti, vpiše v gradbeni dnevnik.

V času veljavnosti gradbenega dovoljenja so dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja in dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, če je odstopanje takšno, da: sta objekt in gradbena parcela skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta, ki je veljal v času izdaje gradbenega dovoljenja, ali s pogoji, določenimi v lokacijski informaciji; da objekt in gradbena parcela ne posegata na druga zemljišča, kot je določeno v gradbenem dovoljenju; se objekt horizontalno premakne od lege, določene v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, vendar ne več kot za 1,0 metra; ne vpliva na že dana soglasja lastnikov sosednjih zemljišč, kadar so bila pridobljena zaradi zahtev prostorskega akta, in na pravice strank; je skladno s predpisi s področja mnenjedajalcev; so izpolnjene bistvene in druge zahteve iz predpisov, ki so veljali v času izdaje gradbenega dovoljenja ali v času izvajanja gradnje ne glede na drugačno tehnično rešitev od prikazane v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, in ni spremembe glede klasifikacije in razvrščanja objekta. Dopustna so tudi naslednja manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja in dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, če je odstopanje takšno, da; se posamezne zunanje mere, določene v gradbenem dovoljenju (širina, višina, dolžina, globina, polmer in podobno), povečajo, vendar ne več kot za 0,5 metra, ali se posamezne zunanje mere zmanjšajo in se ne spremeni ničelna kota pritličja za več kot 0,5 metra.

Po dokončanju gradnje je treba pridobiti uporabno dovoljenje. Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor vložiti najpozneje v 30 dneh po prejemu obvestila izvajalca ali nadzornika, da je gradnja končana. Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja se priloži projektna dokumentacija izvedenih del z označenimi odstopanji od dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektne dokumentacije za izvedbo gradnje, pri čemer je njen sestavni del tudi podpisana izjava projektanta in vodje projektiranja projekta izvedenih del ter nadzornika in vodje nadzora, da so dela izvedena skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem.